Zakaj so distančniki s toplim robom- postali standardna nadgradnja za izolacijske steklene enote?

Tradicionalne izolacijske steklene enote (IGU) uporabljajo aluminijaste distančnike; visoka toplotna prevodnost kovine ustvarja "učinek hladnega mostu", ki povzroča stalno izgubo toplote na robovih okenskega okvirja kljub toplotni izolaciji, ki je lastna steklu. Distančniki na toplem robu nadomeščajo kovino s polimernimi kompozitnimi materiali in učinkovito prekinejo pot toplotnega prevoda pri izvoru:

Toplotna prevodnost se zmanjša za približno 80 %, kar znatno poviša robne temperature.
Tveganje kondenzacije je odpravljeno, ohranja se celovitost tesnilne strukture.
Teža se zmanjša za več kot 30 %, s čimer se znižajo-zahteve za nosilnost okenskih profilov.

Pri aplikacijah, ki zahtevajo požarno odpornost, požarno{0}}izolacijsko steklo uporablja posebej obdelane tople{1}}distančnike na robovih, ki ohranjajo požarno{2}}odporne lastnosti in hkrati preprečujejo izgubo toplote. Takšni izdelki se običajno uporabljajo v objektih s strogimi zahtevami za nadzor temperature, kot so bolnišnice in podatkovni centri.